Prav vsi poznamo markantna drevesa, ki zrastejo tudi do 35 metrov visoko, imajo lepo, košato krošnjo, polno velikih nazobčanih listov, po prvi slani – običajno v oktobru – pa nas razveselijo z okusnimi plodovi. Kostanj oziroma pravi kostanj (Castanea sativa) sodi v družino Fagaceae – bukovke –, kamor uvrščamo približno tisoč drevesnih vrst, med njimi pa sta nam najbolj poznana hrast in bukev.
V Evropi se najobsežnejši kostanjevi gozdovi nahajajo v Italiji, Franciji in na Iberskem polotoku. Pri nas raste v gozdovih po skoraj vsej Sloveniji, najdemo ga na nadmorski višini med 300 in 700 metrov, načrtno pa so ga – skupaj z vinsko trto – v Sloveniji prvi širili že Rimljani.
Že od nekdaj smo ljudje izkoriščali tako plodove kot tudi kostanjev les, v zadnjih obdobjih pa vse bolj cenimo tudi kostanjev med.
Zanimivo je dejstvo, da je odličen tudi za izdelavo sodov, v katerih poteka staranje alkoholnih pijač. Fenolne spojine z nizko molekulsko težo (kot so npr. galna in vanilinska kislina ter razni fenolni aldehidi) iz lesa sodov namreč prehajajo v pijačo in ji dodajo značilen želen priokus.
Sestavina številnih kuharskih receptov
Odraslo drevo obrodi približno sto do dvesto kilogramov plodov na leto. Vsebujejo veliko škroba (do 80 %) in malo maščob (4—5 %), kar je neznačilno za oreškaste plodove. V prehrani jih zato ljudje cenimo že od nekdaj. V Evropi so predvsem do uvoza krompirja, fižola in koruze iz Novega sveta predstavljali eno ključnih dolgo časa obstojnih živil, bogatih z ogljikovimi hidrati.
Danes okusne kostanjeve oreščke pečemo, kuhamo, sušimo in meljemo. Iz njih pripravljamo vse vrste jedi, užitni pa so tudi surovi. Meljemo jih tudi v moko, ki ne vsebuje glutena in je zato primerna za ljudi s celiakijo.
Les za najboljše sodove
Kostanjev les je cenjen, ker je trd, vzdržljiv in ima lep vzorec. Velja za les z visoko gostoto, zato je trajen in odporen proti vlagi. Vsebuje veliko čreslovine oz. tanina, zaradi česar deluje kot antioksidant in antimikrobno sredstvo. Včasih so ga uporabljali za izdelavo pohištva, pa tudi za izdelavo železniških pragov, ograjnih stebrov, telegrafskih in električnih drogov ter skodel za pokrivanje streh. Še danes ga uporabljamo v gradbeništvu, pa tudi za pridobivanje tanina za strojenje usnja. Zanimivo je dejstvo, da je odličen tudi za izdelavo sodov, v katerih poteka staranje alkoholnih pijač. Fenolne spojine z nizko molekulsko težo (kot so npr. galna in vanilinska kislina ter razni fenolni aldehidi) iz lesa sodov namreč prehajajo v pijačo in ji dodajo značilen želen priokus. Ni pa zanemarljiv tudi podatek, da ponekod kot kurivo uporabljajo odpadne kostanjeve lupine – denimo v Italiji, kjer jih letno pridelajo 5.300 ton. Iz njih pa se izdelujejo tudi do okolja prijaznejša lepila za les na osnovi taninov.
Za žile, revmo in proti kašlju
Ljudje smo že davno prepoznali številne koristne in zdravilne lastnosti pravega kostanja. Uporaben je v zdravilstvu in medicini. Kostanjevi listi so bogati s fenolnimi spojinami, ki učinkujejo antimikrobno, protivnetno in antioksidativno. Ekstrakti kostanja tako pomagajo izboljšati cirkulacijo in krepiti žilne stene, zato jih uporabljamo pri zdravljenju krčnih žil in hemoroidov. Pomagajo tudi pri zdravljenju in lajšanju bolečin pri vnetnih stanjih, kot so artritis, revmatizem in vnetje žil ter pri bolečinah v sklepih, pri zdravljenju manjših kožnih poškodb. Kostanj pa je bogat tudi z antioksidanti, zato je dobrodošel pri krepitvi zaščite celic pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, kar pomaga pri preprečevanju bolezni srca, raka in drugih bolezni. Liste v tradicionalni ljudski medicini uporabljajo tudi za pripravo poparkov za zdravljenje kašlja, diareje in revmatizma.
BOGASTVO KOSTANJEVEGA MEDU
Že od rimskih časov naprej pravi kostanj predstavlja pomembno medonosno drevesno vrsto – je izjemno bogat vir cvetnega prahu, medičine in mane.
Kostanjev med ima rahlo grenak priokus, zaradi česar je bil v preteklosti v prehrani manj priljubljen. Redko kristalizira in je nekoliko temneje obarvan. Zaradi svojih dokazano zdravilnih lastnosti pa je pridobil zaupanje in dosega tudi nekoliko višjo ceno kot npr. cvetlični med. Zanj je značilna visoka vsebnost cvetnega prahu, in prav ta prinaša številne zdravilne učinkovine. Med deluje antioksidativno in antimikrobno. Redno uživanje kostanjevega medu prispeva k blaženju vnetnih procesov v telesu in izboljševanju imunskega sistema.
Medicinski kostanjev med pa se uporablja za zdravljenje opeklin in ran, ki se težko celijo, saj kombinacija vitaminov, mineralov, AK prolina in kinurenske kisline, ki izvirajo iz cvetnega prahu, obenem pospešuje obnavljanje epitelnega tkiva in preprečuje rast bakterij.
STE VEDELI?
Z umetno selekcijo so se razvile sorte pravega kostanja, ki imajo za prehrano ugodnejše lastnosti. Najbolj priljubljeni so maroni, ki so od navadnih plodov debelejši, njihova prednost pa je tudi tenka pokožica jedra, ki se skoraj ne zajeda v meso in omogoča lažje lupljenje.
