MEDICINSKI
KOSTANJEV MED
Zagotavlja izjemne učinke v celotnem
procesu celjenja ran.
Specifične lastnosti kostanjevega medu v procesu celjenja ran zagotavljajo kompleksen mehanizem različnih učinkov.
MEDICINSKI KOSTANJEV MED:
• je saturirana raztopina sladkorjev ki povzroči osmotski tlak v rani, le-ta pa stimulira avtolitični debridement (Cooper, 2016; Oryan, 2016),
• ima kisel pH, ki v rani spodbudi celjenje, zavira razmnoževanje mikrobov in vzdržuje ustrezno število MMP (Oryan, 2016),
• ima visoko vsebnost encima glukoza oksidaza, ki aktivira proteazni debridement ter prispeva k antimikrobnemu in protivnetnemu delovanju (Kralj Kunčič in sod., 2012; Cooper, 2016),
• vsebuje izjemno količino kinurenske kisline, ki destabilizira in preprečuje nastanek biofilma (Cooper, 2016),
• ima visoko vsebnost kalija, mangana, cinka, kalcija in aminokisline prolin, ki pospešujejo granulacijo in epitelizacijo (Oryan, 2016),
• ima visoko vsebnost fenolnih kislin in flavonoidov, ki delujejo antioksidativno (Bertoncelj in sod., 2007) in
• je 100 % naraven, brez aditivov.
GLAVNI MEHANIZMI DELOVANJA MEDICINSKEGA KOSTANJEVEGA MEDU
SLADKORJI V IDEALNEM RAZMERJU
Med je nasičena raztopina sladkorjev (do 80 %), enostavnih in sestavljenih. Sladkor po principu osmoze dehidrira bakterije, hkrati pa sproži v rani lokalni imunski odziv. Osmotski vlek tekočin iz tkiv aktivira avtolitični debridement, mrtvine v rani se zmehčajo in zato laže odstopijo.
Večji del vseh sladkorjev je mešanica monosaharidov fruktoze in glukoze. Razmerje med obema je v veliki meri odvisno od botaničnega izvora in je značilno za posamezno vrsto medu. Kostanjev med, ki ima izvor v nektarju in v mani, ima specifično razmerje obeh vodilnih sladkorjev: 42 % je povprečen delež fruktoze, 25 % pa je povprečen delež glukoze v strukturi medu. Razmerje obeh vodilnih sladkorjev v kostanjevem medu določa njegovo viskoznost. Zaradi optimalne viskoznosti se kostanjev med »razlije« in pride v stik z dnom rane po celotni površini (zagotavlja dober stik obloge z rano), zato ima sposobnost odstranjevanja nečistoč in tujkov iz rane.
Med, ki vsebuje veliko sladkorjev, odlikuje nizka vsebnost vode, tak med je za zdravljenje ran idealen. Vsebnost vode določa fizikalno-kemijske parametre medu. Čim nižja je vsebnost vode v medu, tem večja je njegova obstojnost in kvaliteta.
Pomemben parameter je tudi razpoložljivost proste, v spojinah medu nevezane vode. To prosto, nevezano vodo imenujemo aktivnost vode (water Activity – aw), ki se v kostanjevem medu giblje med 0,5 in 0,65. Okolje s tako nizko vodno aktivnostjo je za mikroorganizme neugodno (za razmnoževanje potrebujejo aw = 0,94 – 0,99).
Mikrobi v rani se hranijo z izločkom. Sladkorji v medu preusmerijo mikrobe, da se začnejo namesto z beljakovinami iz izločka prehranjevati z glukozo iz medu. Pri tem kot produkt metabolizma nastaja mlečna kislina, ki ne smrdi, v rani pa še dodatno zniža pH in tako vzdržuje okolje, ki za mikrobe ni ugodno;
Medicinski kostanjev med, apliciran na rano, zaradi visoke vsebnosti sladkorja povzroči osmotski tlak, ki temelji na privlaku vode s področja nižje koncentracije na področje višje koncentracije sladkorjev (vlek tekočine iz tkiva). Jakost osmotske aktivnosti je odvisna od fizikalnih lastnosti medu (vsebnosti in razmerja med sladkorji, ter vsebnostjo vode) in od količine izločka iz rane.
OSMOTSKA AKTIVNOST V RANI:
- vzpostavi vlažno okolje, tj. optimalne pogoje za celjenje;
- spodbudi perfuzijo v tkivu, kar aktivira avtolitični debridement, ki zagotavlja hitrejši potek vnetne faze, zmanjšata se vnetje in edem, rana se hitreje celi;
- sproži lokalni imunski odziv: osmoza množično pritegne makrofage in limfocite, ki zagotovijo fagocitozo. S privlakom tekočin v med se aktivira encim glukoza oksidaza, ki katalizira kemijsko reakcijo v kateri se počasi in v nizkih koncentracijah sproščata vodikov peroksid (H2O2) in glukonska kislina. H2O2 v rani aktivira proteaze in spodbudi proteazni debridement, glukonska kislina pa v rani še dodatno zniža pH;
- ohranja ustrezen nivo rastnih faktorjev, pospešuje sintezo kolagena v fazi granulacije in stimulira nemoteno proliferacijo in migracijo keratinocitov v fazi epitelizacije.
KISEL pH
Za kronične rane, ki slabo celijo, je značilen bazičen pH – nad 7,3. Proces celjenja se sproži šele, ko je v rani okolje kislo, s pH-jem pod 7. Medicinski kostanjev med v rani ustvari kislo okolje, ki sproži proces celjenja, preprečuje rast bakterij in uravnava raven matričnih metaloproteinaz (MMP).
Poleg nizke vsebnosti vode in nizkega deleža biološko dostopne vode je za celjenje rane pomemben tudi pH medu. Medicinski kostanjev med je kisel. pH variira med 3,5 in 6, odvisen pa je od vsebnosti različnih organskih kislin, ki dajejo medu značilen okus in aromo ter prispevajo k njegovi obstojnosti. Razmerje med kislinami določa predvsem antibakterijsko in antioksidativno aktivnost ter uravnava delovanje matričnih metaloproteinaz (MMP).
Medicinski kostanjev med vpliva na znižanje pH v rani zaradi:
- celokupne vsebnosti kislin, ki določajo kislost medu;
- glukonske kisline, ki je v medu prisotna v izdatni količini, poleg tega pa se sprošča tudi v kemijski reakciji, ki jo sproži encim glukoza oksidaza, kar dodatno zniža pH v rani (peroksidni mehanizem) in
- mlečne kisline, ki nastaja kot produkt metabolizma bakterij in dodatno zniža pH v rani.
KINURENSKA KISLINA
Pri večini kroničnih ran je prisoten biofilm. To je skupek počasi rastočih bakterijskih celic, ki tvorijo trdovraten polisaharidni zaščitni plašč. Kostanjev med edini vsebuje kinurensko kislino, ki biofilm preprečuje oziroma destabilizira.
Kostanjev med ima izjemno visoko vsebnost kinurenske kisline, ki ima sposobnost destabilizacije in preprečevanja nastanka biofilma. Analiza različnih vrst medu je pokazala, da kostanjev med izstopa po vsebnosti kinurenske kisline, dosega namreč povprečne vrednosti med 305 in 601 μg/g, medtem ko je povprečna vsebnost pri ostalih vrstah medu med 0,093 in 14,2 μg/g.
Kinurenska kislina vpliva na quorum sensing (QS) – komunikacijski sistem bakterijske združbe. Bakterije s pomočjo QS molekul med seboj komunicirajo s posebnimi signali; komunikacija je ključni proces predvsem v formaciji biofilma ter obrambi pred zunanjimi vplivi, antibiotiki in imunskim odzivom gostitelja. Ko je prekinjena komunikacija med bakterijami, medicinski kostanjev med v rani izkaže še visok antimikrobni potencial, katerega učinek je dolgotrajen in intenziven, bazira pa na fizikalno kemijskih lastnostih medu (visoka vsebnost sladkorjev, nizka vsebnost vode in kisel pH), ne-peroksidnem sistemu inhibinov (peptidi, flavonoidi in fenolne kisline ter kationske in ne-kationske baktericidne komponente) ter peroksidni mikrobni inhibiciji (temelji na encimu glukoza oksidaza).
ENCIM GLUKOZA OKSIDAZA
Medicinski kostanjev med vsebuje encim glukoza oksidaza. Z redčenjem medu se le-ta aktivira in sproži reakcijo, v kateri nastaneta glukonska kislina in vodikov peroksid. Pri tem se pH v rani še dodatno zniža, aktivirajo pa se tudi proteaze, ki spodbudijo proteazni debridement.
Pri zdravljenju ran svoje močne pozitivne učinke izkažeta dva encima, ki ju v med izloči čebela:
• defenzin-1 (znan tudi kot royalizin), antimikrobni peptid (AMP), ki je primarni obrambni sistem večine organizmov. Encim je pomemben dejavnik neperoksidnega antimikrobnega mehanizma medu; učinkuje na grampozitivne in gramnegativne bakterije ter viruse;
• encim glukoza oksidaza (GO), ki ga čebela primeša medičini z izločkom svoje hipofaringealne (goltne) žleze. Za oksidacijo glukoze je potrebna voda, zato se aktivnost encima med zorenjem medu zaradi višanja koncentracije sladkorjev (in zmanjševanja vode) v medičini postopoma znižuje in se v dozorelem medu ustavi. Encim postane aktiven, ko se med v rani razredči z izločkom.
VSEBNOST ELEMENTOV
Kostanjev med v primerjavi z ostalimi vrstami medu izstopa zaradi visokih vsebnosti kalija, kalcija, mangana in cinka. Ti elementi sodelujejo pri sintezi kolagena, ki je gradnik novonastalega tkiva. Zato sta procesa granulacije in epitelizacije rane hitrejša.
Glede na vsebnost elementov je med zelo raznovrsten – vsebnost elementov je odvisna od botaničnega in geografskega porekla. Izvor kostanjevega medu je v nektarju in mani. Med iz mane vsebuje več elementov kot med iz nektarja. Še posebej po vsebnosti elementov izstopa kostanjev med – zato, ker je med gozde paše in ne vsebuje težkih kovin, odlikuje pa ga vsebnost kalija, kalcija, cinka in mangana – elementov, ki so poleg aminokisline prolin ključni pri sintezi kolagena in ekstracelularnega matriksa. Sintezo podkrepijo tudi fizikalne lastnosti kostanjevega medu. Le-ta v rani ustvari ustrezno vlažno okolje, ki skrajša vnetno fazo, zagotavlja nemoteno proliferacijo in migracijo celic in s tem nemoteno granulacijo in epitelizacijo, kar pospeši celjenje z manj ali brez brazgotin.
AMINOKISLINA PROLIN
Eden izmed glavnih pokazateljev pristnosti kostanjevega medu je aminokislina prolin, ki je v njem še posebej visoko zastopana. Prolin v rani deluje kot močan antioksidant in je ključen pri sintezi kolagena.
V medu so določili 18 aminokislin, med njimi je največ prolina. Vsebnost aminokislin med različnimi vrstami medu močno variira in znaša v povprečju od 100 do 400 mg/kg. Temnejši med vsebuje več aminokislin kot svetlejši, Merilo za vsebnost skupnih aminokislin je vsebnost prolina. Vsebnost prolina služi za ugotavljanje kakovosti medu in določanje njegove zrelosti. V medu mora biti vsaj 180 mg/kg prolina; če ga je manj, je med verjetno potvorjen. PROLIN, v medu prevladujoča aminokislina (dosega do 85 % delež med vsemi aminokislinami v medu), je antioksidant z izjemno visoko sposobnostjo odstranjevanja prostih radikalov.
Izvor prolina v kostanjevem medu je v cvetnem prahu, nektarju in mani. Dokazali so namreč, da je vsebnost prolina odvisna od metabolizma žuželk: ušic in kaparjev, ki se hranijo z drevesnim sokom in izločajo mano, katero nabirajo čebele.
ANTIOKSIDANTI
Kostanjev med je bogat z antioksidati, predvsem, flavonoidi in fenolnimi kislinami ter askorbinsko kislino in prolinom. Antioksidativna aktivnost in s tem protivnetno delovanje temelji na inhibiciji prostih radikalov. Vzpostavitev oksidativnega ravnovesja v tkivu skrajša vnetno fazo in spodbudi celjenje rane.
Antioksidanti so snovi, ki so sposobne že v majhnih koncentracijah preprečevati in zavirati neželene oksidativne spremembe v živilih in živih organizmih, imenujemo jih tudi »lovilci prostih radikalov«. So snovi, ki celice v človeškem organizmu varujejo pred prostimi radikali, ki povzročajo oksidacijo, in tako preprečijo oksidativni stres. Pravi kostanj sintetizira spojine z antioksidativno učinkovitostjo. Čebele nabirajo nektar oziroma mano in s tem prenesejo bioaktivne sestavine v kostanjev med, kar ga uvršča v skupino močnih naravnih antioksidantov.
Antioksidativni potencial medu je posledica kombinirane dejavnosti aminokislin (predvsem prolina), fenolnih spojin (fenolnih kislin in flavonoidov) in askorbinske kisline (vitamina C). Ti naravni prikrojevalci bioloških odgovorov v rani dokazano delujejo tudi antimikrobno in protivnetno.
100 % NARAVEN
Čisti, naravno pridelan med PRAVEGA KOSTANJA (Castanea Sativa) je eden najbolj čistih vrst medu in v svoji sestavi izjemen. Je med gozdne paše; izvor ima v nektarju in mani, zato je specifična kompleksna raztopina sladkorjev, aminokislin, encimov, vitaminov, mineralov, kislin in flavonoidov, ki izkazujejo v procesu zdravljenja rane pomembne učinke. Pridelan je v kontroliranih pogojih (HACCP) ter podvržen mikrobiološkim in biokemijskim analizam. Proizvodnja oblog poteka v visoko kontroliranem okolju (clean room), obloge so sterilizirane z e-beam sterilizacijo.
Medicinski kostanjev med odlikujejo kompleksni mehanizmi, ki spodbujajo celjenje ran; odvisni so od rastline, na kateri se pase čebela, encimov, ki jih v med izloči čebela in fizikalno-kemijskih lastnosti medu.
Naravno pridelan kostanjev med, aktivna sestavina oblog Vivamel, je:
- v celoti proizvod čebel,
- ne vsebuje sintetičnih in gensko spremenjenih komponent,
- ima izvor v nektarju in mani, zato še posebej izstopa po vsebnosti elementov in aminokislin,
- je z vidika vsebnosti cvetnega prahu eden najbolj čistih vrst medu,
- za obloge Vivamel je nerazredčen, brez dodanih zgoščevalcev in drugih aditivov.
V proizvodnjo Vivamel oblog z medicinskim kostanjevim medom vstopa izključno naravno pridelan kostanjev med, v 100 % koncentraciji, brez dodanih zgoščevalcev. Med gre skozi postopke, ki so izpeljani v skladu z različnimi standardi, tako da so popolnoma varni za uporabnika: kontrolirana pridelava po HACCP, transport in shranjevanje medu, biokemijske in mikrobiološke analize, biokompatibilnostni testi, proizvodnja oblog z medicinskim medom v kontroliranih pogojih (Clean room) ter ustrezen postopek sterilizacije (e-beam), s katerim se uničijo mikrobi, tudi sporogene bakterije.
