UČINKI

MEDICINSKEGA KOSTANJEVEGA MEDU

V RANI

MEDICINSKI KOSTANJEV MED V RANI VZPOSTAVI VLAŽNO OKOLJE ZARADI VISOKE VSEBNOSTI SLADKORJA, KI POVZROČI OSMOTSKO AKTIVNOST.

NA RAVNOVESJE VLAGE V RANI VPLIVA TUDI NOSILNI MATERIAL OBLOGE, NA KATEREGA JE NANEŠEN MED.

VZDRŽUJE VLAŽNO OKOLJE

V procesu zdravljenja rane je ključnega pomena čimprej vzpostaviti vlažno okolje in z uporabo ustrezne obloge spodbuditi procese celjenja. Dokazano je, da se rane v vlažnem okolju celijo 2-krat hitreje. Glavni razlog je v ohranjanju optimalne temperature in vlage v rani, lažji in hitrejši migraciji novonastalih celic ter zato zmanjšani pojavnosti brazgotin.

Med z osmotskim delovanjem v rani ustvari vlažno okolje, ki je spodbudno za celjenje rane. Kostanjev med ima idealno razmerje med glukozo in fruktozo, ki omogoča, da je med ravno prav viskozen, da v celoti lepo prekrije dno rane. Med, s katerim je rana prekrita, le-to zaščiti pred zunanjimi dejavniki in okužbo ter v njej vzpostavi vlažno okolje. Dodatno k vlažnemu okolju prispeva še vlek izločka iz rane (t. i. osmotski tlak) zaradi velike vsebnosti sladkorja v medu ter nosilni material obloge, ki ima funkcijo nosilca medu. Medicinski kostanjev med v rani spodbudi lokalni imunski odziv.

Kombinacija teh učinkov medu v rani vodi v skrajšanje vnetne faze, zmanjšanje mikrobnega bremena, ohranjanje ustreznega nivoja rastnih faktorjev, pospešeno sintezo kolagena in epitelizacijo z robov rane.

AVTOLITIČNI DEBRIDEMENT

Sladkor v medu sproži OSMOTSKI UČINEK, ki poveča perfuzijo, kar zmehča in “raztopi” mrtvine v rani.

PROTEAZNI DEBRIDEMENT

PEROKSIDNO DELOVANJE aktivira proteaze, ki V RANI razgrajujejo odmrlo tkivo.

Zdravljenje kronične rane je pogosto dolgotrajno, odvisno pa tudi od etiologije rane, klinične slike in bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. V procesu zdravljenja akutne in kronične rane je izredno pomembna odstranitev odmrlega tkiva (debridement), s čimer odstranimo tudi kolonizirane bakterije in odmrle celice, ki zavirajo celjenje.

Debridement je zelo pomemben del ČIŠČENJA (le-ta poleg odstranitve mrtvega tkiva zajema tudi odstranitev nečistoč, tujkov in mikrobov), s katerim pripravimo rano na celjenje. Samo čista rana omogoča dober stik obloge z dnom rane.

SPODBUJA DEBRIDEMENT IN ČIŠČENJE

VIVAMEL RANO OČISTI IN SPODBUJA CELJENJE

Odmrlo tkivo kot fizična bariera preprečuje kontrakcije v rani in delovanje faktorjev rasti. Tekom celotnega zdravljenja rane je potrebno zagotoviti neprekinjen debridement. Pomemben učinek medicinskega kostanjevega medu je spodbujanje debridementa in čiščenje dna rane. Med kot nasičena raztopina sladkorjev po principu osmoze poveča perfuzijo na področju rane. To zmehča in raztopi mrtvine v njej, da odstopijo brez bolečine. Osmotsko delovanje medu v rani množično pritegne makrofage in limfocite in tako spodbudi lokalni imunski odziv.

Če je mrtvega tkiva res veliko, je najprej priporočljivo poseči po bolj radikalni metodi (npr. kirurški odstranitvi), v nadaljevanju pa uporabiti obloge, ki zagotavljajo odstranjevanje mrtvin in izločka iz rane. Medicinski kostanjev med je učinkovito sredstvo za čiščenje rane. Posebna značilnost kostanjevega medu je, da poleg avtolitičnega zagotavlja tudi proteazni debridement.

Glavni mehanizem avtolitičnega debridementa je osmoza. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja med v rani aktivira osmotski efekt, ki poveča pretok tekočin v tkivu in sproži imunski odziv. Povečan pretok tekočin razmehča mrtvo, nevitalno tkivo, ki odstopi brez bolečin. Osmoza tudi povzroči vlek tekočine iz tkiva, zaradi česar se zmanjšata oteklina in bolečina. Povečana prekrvavitev v tkivu zagotavlja konstanten dotok kisika in hrane za novonastale in obrambne celice, ki poskrbijo za čiščenje rane in obrambo pred okužbo.

Izjemnost medicinskega kostanjevega medu se izkaže tudi s spodbujenim proteaznim debridementom, ki ga aktivira encim glukoza oksidaza. Ta encim je v zrelem medu neaktiven, aktivira se s privlakom tekočine vanj in katalizira reakcijo, v kateri nastaja vodikov peroksid v nizkih koncentracijah. Le-ta aktivira proteaze, ki razgrajujejo mrtvine. Zmanjšajo se vnetje, edem in bolečina.

Šele očiščeno dno rane omogoča nemoteno celjenje, raztopljeni med pa v rani vzpostavi vlažno okolje, ki je za celjenje najbolj optimalno.

DELUJE PROTIVNETNO

Kronične rane največkrat nastanejo kot posledica predolgo trajajočih procesov vnetja in okužb, ki jih telo ne zmore samo odpraviti. K temu lahko prispevajo tudi druge pridružene bolezni bolnikov ali pa nepravilen pristop k oskrbi rane. Procese vnetja in okužb v rani je potrebno umiriti ali celo preprečiti.

Med z visoko vsebnostjo sladkorjev v rani povzroči močan vlek tekočine iz nje (t. i. osmotski tlak). Zaradi osmoze se v rani poveča prekrvavitev in s tem dotok obrambnih celic, ki razgradijo odmrlo tkivo. Osmoza pa je tudi razlog za povečan odtok izločka iz rane, s čimer se zmanjšuje vnetje (zmanjšata se oteklina in bolečina).

Kisel pH medu ne deluje le antimikrobno, temveč tudi neposredno protivnetno, s tem ko zavira delovanje proteinaz. Preveliko število matričnih metaloproteinaz (MMP) upočasni proces celjenja, saj v tkivu povzročajo uničenje rastnih faktorjev.

Izloček v rani poskrbi za razredčenje medu in s tem aktivacijo encima glukoza oksidaza, ki aktivira kemijsko reakcijo, v kateri se počasi in v nizkih koncentracijah sprošča vodikov peroksid. Le-ta aktivira encime, ki prav tako vplivajo na zmanjševanje vnetja v rani.

Zmanjšanje lokalnega vnetja v predelu rane ni le rezultat antibakterijskega delovanja medu, temveč tudi njegovega neposrednega protivnetnega delovanja. Le-to v rani posledično zmanjšuje izločkek in s tem edem, kar omogoča hitrejše celjenje rane. Ob tem se zaradi zmanjšanega pritiska na živčne končiče zmanjša bolečina. Aplikacija medicinskega medu v tkivih tudi zmanjša izločanje prostaglandinov, hormonov, ki sicer povzročajo razvoj vnetja in bolečine.

Protivnetno v kostanjevem medu delujejo še bogato zastopani antioksidanti: flavonoidi in fenolne kisline, aminokislina prolin in askorbinska kislina, ki nevtralizirajo proste radikale in tako vzpostavijo oksidativno ravnovesje v tkivih ter posledično zmanjšano vnetje v rani. Antioksidanti delujejo tudi antimikrobno in tako zmanjšujejo okužbo v rani.

Protibolečinski učinek: z zmanjšanjem vnetja v rani so manj vzdraženi živčni končiči, zato bolečina slabi. Po aplikaciji Vivamela lahko zaradi osmotske aktivnosti in pH medu nastopi kratkotrajna, prehodna bolečina, ki je prisotna dve do tri preveze, praviloma pa izzveni v 2-3 urah po aplikaciji medu.

DELUJE ANTIOKSIDATIVNO

Antioksidanti so pri celjenju rane zelo pomembni. Celice zaščitijo pred vplivi kisikovih prostih radikalov, ki v rani nastajajo tekom procesa vnetja.

Med procesom vnetja v sklopu dihalne verige v mitohondrijih kot tudi v levkocitih iz kisika nastajajo prosti radikali oziroma reaktivne kisikove spojine (ROS). Znan je njihov citotoksičen učinek na bakterije, v primeru visokih koncentracij med oksidativnim stresom pa delujejo uničevalno tudi na celične strukture. Ključno za preživetje celic oziroma tkiv je prisotnost antioksidantov, ki zavirajo prekomerno nastajanje ROS.

Antioksidativno delovanje medu temelji na prisotnosti tako vodotopnih kot tudi lipidotopnih antioksidantov. Zato med razvije antioksidativno delovanje v različnih celičnih okoljih in vzpostavi oksidativno ravnovesje v tkivu.

V kostanjevem medu kot antioksidanti izstopajo flavonoidi in polifenoli. Njihovi antioksidativni učinki so rezultat dvojnega delovanja. Predvsem se bojujejo proti mikroorganizmom in s tem zmanjšujejo okužbo v rani. Ob tem pa delujejo tudi direktno na zmanjševanje ROS ter s tem posledično zmanjšujejo vnetje.

Medicinski kostanjev med izstopa tudi po vsebnosti aminokisline prolin, ki je ravno tako močan antioksidant.

DELUJE ANTIMIKROBNO

Antimikrobno delovanje medicinskega kostanjevega medu je dolgotrajno, intenzivno in učinkovito.

Najpomembnejše lastnosti medicinskega kostanjevega medu, ki vplivajo na antimikrobno delovanje, so visoka vsebnost sladkorja, nizka vsebnost vode, kisel pH medu, visoka vsebnost encima glukoza oksidaza in kinurenske kisline ter vsebnost antimikrobnih peptidov.

Med zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti v rani ustvari za mikrobe zelo neugodno okolje. Visoka vsebnost sladkorja bakterije dehidrira, kisel pH medu pa v rani ustvari okolje, v katerem nimajo ustreznih pogojev za rast in razvoj. Osmotsko delovanje medu na bakterije preprečuje njihovo rast, s tem pa posredno spodbuja celjenje. Med je namreč higroskopičen, kar pomeni, da črpa vlago iz okolja. Tako dehidrira tudi bakterije in jih uniči, obenem pa s tem iz rane odstrani tudi neprijeten vonj.

Peroksidni antimikrobni učinek medu temelji na delovanju encima glukoza oksidaza. Encim v med tekom zorenja izloči čebela iz hipofaringealne (goltne) žleze. Encim glukoza oksidaza sproži reakcijo, v kateri nastajata vodikov peroksid in glukonska kislina. Vodikov peroksid se sprošča počasi in v zelo nizki koncentraciji. Glukonska kislina (prevladujoča kislina v medu, v veliki meri odgovorna za nizko vrednost pH medu), ki nastane pri tej reakciji, dodatno zniža pH. Skupaj z nastalim vodikovim peroksidom pomembno prispevata k antimikrobnemu učinku medu, znižanju pH-ja in bakterijam še poslabšata pogoje za rast in razmnoževanje.

Kinurenska kislina, ki je edinstveno prisotna v kostanjevem medu, destabilizira in preprečuje nastanek biofilma, ki je skoraj vedno prisoten v ranah, starejših od štirih tednov.

Ne-peroksidni antimikrobni mehanizmi temeljijo na delovanju različnih komponent, ki jih v med prispeva čebela ali rastlina. Antimikrobni peptidi (AMP), prisotni v medicinskem kostanjevem medu, med njimi najpomembnejši defenzin-1 (znan tudi kot royalizin), so del prirojenega imunskega sistema organizmov, vključno z žuželkami. Ti AMP imajo antimikrobni učinek na širok spekter bakterij.

PREPREČUJE IN DESTABILIZIRA BIOFILM

Bakterije v več kot 99 % kroničnih ran ustvarijo biofilm – obdajo se s posebnim polisaharidnim plaščem, ki jih ščiti pred zunanjimi vplivi, antibiotiki in imunskim odzivom gostitelja. Bakterije v biofilmu so dobro organizirane, zato je odstranjevanje biofilma iz kroničnih ran težko. Terapije prihodnosti predstavljajo zdravljenje ran s sredstvi, ki bi vplivala na mikrobiom v rani, zaviralno delovala na molekule, ki služijo bakterijam za medcelično komunikacijo (t. i. quorum sensing – QS), in ki bi razgrajevala polisaharidni matriks biofilma. Tveganje za nastanek biofilma se bistveno zmanjša, če izvajamo reden debridement.

Obloge z medicinskim kostanjevim medom so se izkazale za zelo uspešne v boju proti biofilmu.

Bakterije lahko v naravi živijo kot proste bakterije, v t.i. planktonski obliki, pogosteje pa se združujejo v povezane formacije – biofilm. Planktonske bakterije pridejo v ugodno okolje (potrebujejo vlažno okolje), v nekaj sekundah do minutah se pričvrstijo na podlago in se obdajo s polimernim matriksom kot s kupolo (iz polisaharidov, proteinov in nukleinskih kislin), ki jih ščiti pred zunanjimi vplivi, antibiotiki in imunskim odzivom gostitelja. Pod kupolo, ki je prepustna za kisik in hranljive snovi, se razmnožujejo in razraščajo v kolonije, razgradne produkte pa prek vodnih kanalčkov, s katerimi je kolonija prepredena, odpuščajo v okolico.

Raziskave so potrdile, da najbolj uspešno destabilizira in preprečuje nastanek biofilma kostanjev med. Le-ta namreč izstopa po visoki vrednosti kinurenske kisline, ki inhibira komunikacijo med bakterijami znotraj biofilma. Poleg tega pa med zaradi visoke vsebnosti sladkorja spodbudi tudi avtolitični debridement, ki močno zmanjša mikrobno breme. Dokazano je, da učinkovito odstranjevanje mikrobnega bremena, vključno z biofilmom, spodbudi celjenje rane.

STIMULIRA GRANULACIJO in EPITELIZACIJO

Šele ko je rana očiščena, se lahko v polni meri začne izgradnja novega tkiva – granulacija in epitelizacija. Granulacijo lahko enostavno poimenujemo polnjenje rane s tkivom od znotraj /spodaj. V tej fazi ves čas nastaja kolagen, oblikuje se ekstracelularni matriks. V rani nastajajo rdečkasti vozliči, ki jim pravimo granulacijsko tkivo, ki je sprva bledo, potem pa zaradi razraščanja kapilar (poteka tudi pospešena angiogeneza) postane rdeče. Ko se rana napolni z granulacijskim tkivom, z robov začne epitelizirati. V fazi epitilizacije potekajo procesi razmnoževanja in migriranja epitelnih celic – keratinocitov; rana se zapira. Keratinociti, prevladujoče celice epidermisa (povrhnjice), v vlažnem okolju, ki ga v rani ustvari med, nemoteno migrirajo od robov proti sredini.

Nemotena proliferacija in migracija celic pospešuje celjenje z manj ali brez brazgotin.

MEDICINSKI KOSTANJEV MED SPODBUJA GRANULACIJO IN EPITELIZACIJO Z VEČ MEHANIZMI:

- vsebnost elementov kalija, kalcija, cinka in mangana ter aminokisline prolin je ključna pri sintezi kolagena in ekstracelularnega matriksa,
- visoka vsebnost sladkorjev v rani aktivira osmotski učinek, zaradi katerega se poveča perfuzija v tkivu, ki zagotovi prodor makrofagov, ki so izvor rastnih faktorjev, dovolj fibroblastov, ki sintetizirajo kolagen in nemoteno migracijo celic,
- kisel pH kostanjevega medu znižuje delovanje metaloproteinaz, kar ugodno vpliva na tvorbo kolagena, poleg tega spodbudi sproščanje kisika iz hemoglobina, in tako pospeši proliferacijo celic,
- encim glukoza oksidaza: vodikov peroksid, ki nastane v reakciji, ki jo oksidira encim glukoza oksidaza, spodbuja angiogenezo in nastajanje vezivnega tkiva,
- antioksidanti inhibirajo proste radikale v tkivu, tako se skrajša vnetje v rani in spodbudi celjenje, zapiranje rane.

ZMANJŠUJE NEPRIJETEN VONJ

Okužene rane so močno poseljene z bakterijami, najpogostejše so E. faecalis, S. aureus, E. coli in P. aeruginosa. V rani so namreč razmere za njihov razvoj ugodne, dovolj je hranljivih snovi in vlage, temperatura je stalna in primerna. Zaradi okužbe se rana celi počasneje, ima pa lahko tudi neprijeten vonj. Prav ta pa pri bolnikih s kronično rano pogosto predstavlja zelo veliko težavo, saj jih sili v socialno izključenost, jih stigmatizira in oropa človeškega dostojanstva.

Neprijeten vonj v rani lahko učinkovito zmanjšamo tako, da zmanjšamo okužbo v njej. Medicinski kostanjev med tudi v tem segmentu pokaže svoje zavidljive lastnosti. Okužbo v rani uspešno zmanjšuje zaradi visoke vsebnosti sladkorja, kinurenske kisline, kislega pH in encima glukoza oksidaza.

Medicinski kostanjev med dodatno zmanjša neprijeten vonj, ker preusmeri bakterije, da se začnejo prehranjevati s sladkorji. Kot metabolit njihove presnove nastaja mlečna kislina, ki ne smrdi, ustvarja pa za mikrobe neugodno okolje.

Medicinski kostanjev med eliminira neprijeten vonj in ljudem z rano omogoča življenje brez stigme.

OSKRBA RANE PO

T I M E KONCEPTU

SODOBEN IN CELOVIT NAČIN ZDRAVLJENJA RAN

Ključno pri zdravljenju rane je, da skrajšamo čas celjenja, zmanjšamo število prevez in preprečimo možne zaplete.

Preden rano oskrbimo, jo moramo oceniti in nato delovati sistematično. Sodoben in v svetu najbolj priljubljen pristop k delovanju pri lokalni oskrbi je TIME KONCEPT. TIME nas po korakih vodi pri oceni rane in k doseganju ciljev: T kot tissue (tkivo), I kot infection in inflamation (okužba, vnetje), M kot moisture (vlaga) in E kot edges, epithelisation (zapiranje rane z robov). Pri določanju terapevtskih strategij v lokalni oskrbi rane se odločamo na podlagi ocene stanja rane v štirih korakih.

Prvi korak je ocena prevladujočega tkiva v rani. Glede na prevladujoče tkivo se odločimo ali bo cilj odstranitev mrtvin ali spodbujanje granulacije in epitelizacije. V nadaljevanju je potrebno oceniti stopnjo vnetja in znake okužbe. Vnetje in okužba sta povezana s količino izločka, zato moramo v tretjem koraku določiti način vzpostavitve vlažnega okolja, ugodnega za celjenje. Tako okolje bo stimuliralo proliferacijo; ocena napredka granulacije in epitelizacije je zadnji korak.

Pri oceni izločka iz rane presodimo ali je rana suha in zato potrebuje dodatno hidracijo ali pa je izločka preveč in ga je potrebno regulirati. Običajno je uravnavanje močnega izločka povezano z zmanjševanjem vnetja in okužbe v rani.

S pravilnim pristopom k oskrbi rane proces celjenja spontano napreduje, rana se celi in zapira z robov. Če temu ni tako, je potrebno ponovno izvesti oceno po korakih TIME koncepta in oceniti, kje je šlo narobe.

Z analizami, testiranji in kliničnimi študijami smo dokazali, da fizikalne lastnosti, encimi, aminokisline in elementi v medicinskem kostanjevem medu Vivamel zagotavljajo mehanizme, ki so skladni in sledijo T I M E konceptu.

Pomen pravilnega pristopa K OSKRBI RANE

Zdravljenje ran je lahko dolgotrajno, saj zahteva celostno zdravstveno obravnavo.

Pri celjenju ran je nujno, da vsakega pacienta obravnavamo celostno, upoštevati moramo vse dejavnike, ki vplivajo na celjenje. Rano pa moramo lokalno oskrbeti z ustreznimi oblogami. Obloge za rane navadno začnemo uporabljati, ko je krvavitev že zaustavljena, torej ko se začne faza vnetja in je najbolj pomembno, da se rana izčisti – odstraniti je potrebno nekrotično tkivo, nečistoče in zmanjšati mikrobno breme. Obloge uporabljamo do zacelitve rane.

Večina sodobnih oblog za rane se osredotoča na spodbujanje celjenja le v eni fazi, medtem ko obloge z medicinskim kostanjevim medom Vivamel ciljajo tako na fazo vnetja, kot tudi proliferacijo (granulacijo in epitelizacijo), s poudarkom na izjemnih rezultatih odstranjevanja nekrotičnega tkiva in fibrinskih oblog.

PRI IZBIRI OBLOGE SLEDIMO NASLEDNJIM CILJEM:

→ da odstranjuje mrtvine in nečistoče v rani,

→ da zmanjšuje vnetje in okužbo,

→ da obvladuje mikrobno breme in zmanjšuje neprijeten vonj,

→ da ustvari vlažno okolje, v katerem se rana hitreje celi,

→ da vpija izloček in

→ da spodbuja granulacijo in epitelizacijo.

Obloge Vivamel se z več mehanizmi delovanja prilagajajo potrebam v rani ter tako spodbujajo proces celjenja, zato jih lahko uporabljamo za vzajemno doseganje različnih ciljev celjenja.