VEČ O KOSTANJEVEM MEDU

KOSTANJEV MED

Pravi kostanj (Castanea) sodi med drevesa, ki cvetijo najkasneje. Običajno se razcveti šele konec junija in tudi na višjih nadmorskih višinah do sredine julija čebelam predstavlja zelo pomembno, predvsem pa zanesljivo pašo. Potrebuje toplo vreme brez vetra in z dovolj vlage v zraku. Zelo je občutljiv na meglo in nenadne nevihte, tudi suho vreme neugodno vpliva na cvetenje.

Izvor kostanjevega medu je v nektarju in mani. Medenje na kostanju traja tri do štiri tedne, čebelarji pa pravijo, da ena čebelja družina na njem lahko nabere tudi do 25 kilogramov medičine. Zelo kakovosten pa je tudi kostanjev cvetni prah. Pravi kostanj cveti razmeroma pozno, cvetenje se začne v drugi polovici meseca junija, lahko se zavleče v prvo dekado julija. Kostanj velja za zanesljivo čebeljo pašo, potrebuje pa toplo vreme brez vetra in z dovolj vlage v zraku. 

Z moških kostanjevih cvetov prinašajo čebele cvetni prah, ki  je izjemno kakovosten in visoko hranilen, z ženskih cvetov pa prinašajo nektar. Na začetku cvetenja pravi kostanj ne medi takoj. Najprej daje cvetni prah, šele pozneje tudi medičino, medi pa lahko  3 – 4 tedne. V najboljših razmerah čebelja družina na pravem kostanju nabere do 28 kg medičine (Crane in sod., 1984, v Slovenski čebelar, 2016).

Z vidika vsebnosti cvetnega prahu je kostanjev med eden izmed najbolj čistih vrst medu. Vsebuje več kot 86 % cvetnega prahu pravega kostanja (Castanea Sativa), zato ga upravičeno imenujemo »zakladnica vitaminov in mineralov«.

Nekdaj je kostanjev med veljal za manj cenjenega in so ga uporabljali predvsem za spomladansko dražilno krmljenje čebel, kasneje pa je zaradi svojih številnih dokazano zdravilnih lastnosti pridobil zaupanje. Danes vemo, da je kostanjev med kompleksna mešanica sladkorjev, aminokislin, encimov, vitaminov, mineralov, kislin in flavonoidov, zato izkazuje izjemne učinke pri zdravljenju ran.

SENZORIČNE LASTNOSTI KOSTANJEVEGA MEDU

Med pravega kostanja je rjavkastordeč, temno barvo dobi, kadar vsebuje več mane. Lahko je nekoliko grenak, verjetno zaradi velike vsebnosti cvetnega prahu. 10 gramov medu praviloma vsebuje več kot 100.000 zrnc, včasih celo več kot milijon.

Senzorične lastnosti kostanjevega medu:

Videz:

  • barva : temno rjava, jantarjeva, z rdečim odtenkom;
  • bistrost : vedno bister;
  • kristalizacija je odvisna od razmerja med sladkorji in vodo, običajno ne kristalizira.

Vonj:

  • močno intenziven vonj; grenek, trpek, oster, po kostanjevem cvetu, po mokrem kartonu ali zmečkanem orehovem listu; lahko je odbijajoč.

 Okus:

  • intenziven in močno obstojen; srednje sladek, šibko kisel, srednje do močno grenek (obstojna grenkoba), lahko je rahlo kovinski.

Aroma:

  • zelo karakteristična, izredno dolgo obstojna aroma, z grenkim po-okusom; ostra, trpka, po zažganem sladkorju, dimu, po zeliščih in pelinu.

Vsebnost cvetnega prahu:

  • več kot 86 % Castanea sativa, v krajšem obdobju cvetenja kostanja v gozdu cveti še Tilia (lipa), med pa lahko vsebuje tudi sledi Trifolium repens (plazeča detelja) in Astraceae (nebinovka).